Kako otrokom pomagati razumeti parado čustev?
Kaj nas po A. L. F. A. modelu učijo žalost, strah, jeza in veselje?
Čustva so z nami na vsakem koraku, a jih pogosto jemljemo kot samoumevna. Velikokrat delujemo po principu “avtopilota”, ki smo si ga ustvarili že v prvih letih življenja. Zato danes mnogi odrasli ponovno odkrivamo, kako prepoznati in razreševati potlačena čustva in kako to učiti tudi naše otroke – pri tem pa nam lahko pomaga A.L.F.A. model.
Kolikokrat rečemo otroku: »Ne bodi žalosten. Ne rabiš sedaj jokat.«? Ali pa na drugi strani sebi: »Pozabi in idi naprej.«
Kaj pa dejansko lahko naredimo drugače? Prav te korake nam predstaviti Miška Rosa v pravljici »Oprosti prijateljček«.
Čustva kot naš notranji kompas
Čustva so signali, ki nas nežno opozarjajo, da se v nas nekaj dogaja.
Npr.: Miška Rosa je prišla domov žalostna, ker se prijateljček ni z njo igral. Mamica ji je namesto, da bi ji rekla naj ne joče, dala vedeti, da vidi da je žalostna in da je to čisto v redu. Kakšno rešitev sta našli za naprej, preberi s svojim otročkom v pravljici tukaj.
Potlačena čustva ne izginejo
Če jih potisnemo globoko vase, jih ne izničimo – le zapremo jih v balonček, ki začne prej ali slej “paradirati” po telesu.
To se je v pravljici zgodilo tudi Rosi. Ugotovila je, da je bila tako jezna in posledično neizražena, da jo je zvečer bolelo grlo. Mamica in ati pa sta potlačena čustva prepoznala že prej, ko je Rosa trmoglavila in bila slabe volje. Otroci znajo svoja čustva zelo dobro pokazati, le ubesediti jih še pogosto ne znajo. Odrasli jih lahko naučimo, da čustva prepoznajo in predelajo, ali pa da jih začnejo skrivati.
Čustva gradijo nas in naše odnose
Čustva nas veliko krat definirajo. Definirajo naš individuum in energijo. In ker se interakcija z ljudmi dogaja predvsem na energijski ravni, je ključno, da poznamo svojo energijo, občutke in čustva.
V pravljicah se Rosa po A.L.F.A. modelu uči graditi občutek varnosti, pripadnosti in izražanja sebe. Spoznava, da lahko čustva izrazi brez strahu in da se ob tem počuti slišano.
Kako se teh treh stvari učimo pri nas doma?
Inja mi je bila pogosto največje zrcalo. Tudi sama sem pogosto potlačila veliko čustev. A ob njej to postopamo ni bilo več mogoče. Inja je skozi svoje obnašanje in tudi simptome zrcalila vsako moje negativno počutje, občutke in čustva. S časoma sem ugotovila, da čustev ne rabim skrivati, ne pred seboj in ne pred njo. Prav je, da tudi ona ve, če sem žalostna, jezna, vesela ,… karkoli.
Danes Inja lažje prepozna in izrazi svoja čustva. Naučila se je, da čustva paradirajo povsod, kjerkoli, kadarkoli in pri komerkoli.
Če želiš, da tudi tvoj otrok skozi pravljice spozna različne situacije, v katerih se sooči z različnimi čustvi, te vabim da pokukaš v Rosino parado čustev.
Klikni tukaj in spoznaj Rosino parado čustev >
