Kako se čustva izražajo v simptomih?
Boleče grlo? Tako sva ga z Injo »pozdravili« čez noč
Poletje, topla jutra, čas za tekanje po travi, večerne sprehode s sladoledom v roki in mivko v laseh. Čas brez prehladov, rumenih smrkljev in bolečih uhic. No, vsaj v teoriji. Pri nas je bilo nekako tako…
Večer z Injo že leživa v postelji, ko reče: »Mami, mene boli grlo.«
Pogledam, posvetim z lučko v usta in vidim bele pikice in rdečino. Mirno jo pogledam, jo stisnem k sebi in najprej povem, da bo kmalu bolje. Potem pa jo vprašam nekaj, kar je pri nas, pri izzivih, že stalnica: »Si bila danes kaj jezna? Si se s kom skregala?«
Ko čustva paradirajo po teleščku
Inja se za trenutek zamisli in reče: »Ja skregala sem se z Mijo, ker se ni želela igrati z mano ampak s Polono.«
»Si bila potem cel dan jezna in tega nisi nikomur povedala?« vprašam.Ja, pritrdi Inja in vidi se, kako težko ji je. »Veš mami, bojim se, da se tudi jutri Mija ne bo želela igrati z mano in da bo še vedno jezna name.«
Inji razložim, da so te bele pikice v grlu kot majhni balončki, ki jih je napolnila z jeznimi, neizrečenimi besedami. In da jih bova sedaj skozi meditacijo »pometli«.
Meditacija, ki pomete jezo
Inja se stisne k meni, božam jo po laseh in jo vodim skozi meditacijo.
Najprej sva umirili telešček, nato si je predstavlja majhne palčke, ki pometajo njeno grlo. In tako je umirjena zaspala.
In naslednje jutro?
Najprej mi je povedala, da je grlo več ne boli. Pogledam, in tudi bele pikice so izginile.
Odkrito, sem bila kar malo ponosna nase, da sem jo znala voditi, da je tako sprostila svojo blokado, ki si jo je v teleščku ustvarila.
Kaj nam to pove?
Simptome lahko razumemo kot bolezen in prav je, da ob tem odgovorno postopamo in v primeru, da se težave stopnjujejo obiščemo zdravnika.
V najinem primeru boleče grlo ni predstavljalo bolezni ali prehlada. Šlo je za energijsko blokado, ki sva jo sprostili čez noč.
Otroci svoja čustva in težave pogosto izražajo skozi simptome: boleč trebušček, glavica, grlo ,…. No, če smo čisto odkriti je tudi pri odraslih tako (pomisli, če te kdaj bolelo grlo po tem, ko si se s kom skregala pa ne do konca izrazila, ali pa te je bolela glava po tem, ko si čez dan zelo pritiskala nase ,…).
Tako se lahko v takšnem primeru vprašamo:
- Katero čustvo je otrok morda potlačil?
- Katere besede so ostale neizrečene?
- Kako mu lahko pomagamo, da se izrazi na varen način?
Pravljica »Oprosti prijateljček« iz zbirke Rosina parada čustev je super iztočnica, za te pogovore. Otroku pokaže, da prepir ni nič hudega, da se lahko opraviči in da je ok, če čustva priparadirajo ven. Starši pa si lahko preberejo, kako otroka po A. L. F. A. modelu voditi, da je ta pot lažja in učinkovita.
Klikni tukaj in spoznaj Rosino parado čustev >
*Ps- Zgodbe so resnične, le imena otrok so izmišljena.
